Raziskave glasbene preteklosti na Slovenskem

Kot nadaljevanje predhodnega programa ta ne bo potreboval začetnih sestankov. Delo, ki ga kooordinira vodja programa, je v okviru posameznih DP razdeljeno med različne strokovnjake, ki se z uporabo različnih metod (glej metodologijo zgoraj) ukvarjajo z različnimi raziskovalnimi vprašanji. Ker je stanje raziskav v okviru vsake teme različno in teme zahtevajo različne pristope, bo skupina nadaljevala predhodno delo v okviru teh tem ali začela z delom na novih. Delo bo potekalo sočasno v okviru vseh DP.

DP1 in nekatere teme DP3 bodo imele prednost v prvih letih programa in bodo večinoma končane do leta 2025. Drugi delovni paketi vsebujejo teme, ki so namenjene tako manjšim študijam primerov kakor dolgoročnim raziskavam. Za raziskave nekaterih obširnejših tem, ki se začenjajo na novo, je predvideno nadaljevanje v naslednjem programskem obdobju.

Splošne aktivnosti in rezultati (navedeni v modrih poljih tabele) bodo potekali oz. bodo vidni vsako leto. Nekateri bolj specifični rezultati in aktivnosti so navedeni v oranžnih poljih. Za vsako leto, v nekoliko večji meri pa predvsem v drugi polovici programskega obdobja, so načrtovane objave člankov v revijah in poglavij v monografijah ter predstavitev referatov na konferencah. Izdajanje obsežnejših monografij je predvideno predvsem za čas med letoma 2025 in 2027. Platforma za digitalno humanistiko bo nadgrajena v odprti dostop v letu 2023. V okviru aplikacije rezultatov za širšo javnost so predvideni koncerti cikla Harmonia concertans (HC), objave in dogodki za širšo javnost, delavnice, javna predavanja ipd., ki bodo prav tako potekali skozi celotno programsko obdobje.

V okviru raziskovalnega programa P6-0004 nastajajo tako vrhunski znanstveni dosežki kakor širši javnosti ter izobraževanju in popularizaciji znanosti namenjeni dogodki in publikacije.

Kot je bilo že omenjeno, Muzikološki inštitut v okviru programa redno izdaja mednarodno uveljavljeno muzikološko znanstveno revijo De musica disserenda, ki se v izbranih tematskih številkah še posebej posveča programskim temam, in dvojezično zbirko kritičnih glasbenih izdaj Monumenta artis musicae Sloveniae, ki se s kritičnimi edicijami in spletnimi poizdajami starejših objav želi približati najširšemu krogu raziskovalcev in izvajalcev. Občasno izhajajo tudi digitalne edicije muzikoloških monografij, tako npr. v okviru zbirke Slovenska glasbena dediščina in njene nastajajoče podzbirke Viri za zgodovino glasbe na Slovenskem, ter posamezne muzikološke monografije.

Ob omenjenem so v tekočem programskem obdobju nastale tri pomembne monografije, ki pokrivajo različna vsebinska področja in zgodovinska obdobja ter vsaka na svoj način pomembno prispevajo k ustvarjanju znanja in zavesti o kulturni dediščini tega prostora. To so večavtorska monografija o prvem dunajskem škofu Juriju Slatkonji, pomembni figuri glasbenega dogajanja v svojem času in prostoru (Jurij Slatkonja (1456–1522): Od Kranjske do Dunaja, ur. Metoda Kokole in Lilijana Žnidaršič Golec), ter dve deli, ki se ukvarjata z glasbo, njenimi ustvarjalci in konteksti v dolgem 19. stoletju. To sta nadvse izčrpna in s stanovskim Mantuanijevim priznanjem nagrajena monografija Marka Motnika Glasbena pot Sophie Linhart: Po sledeh družine Antona Tomaža Linharta ter široko zasnovana knjiga Opera in glasbena drama v 19. stoletju Gregorja Pompeta, v okviru katere je tudi operna ustvarjalnost na Slovenskem umeščena v širši kontekst. Izpostaviti velja tudi znanstvenokritični glasbeni izdaji s slovenskim ozemljem povezane renesančne sakralne glasbe v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae: Simone Gatto, Tri maše / Three Masses (Izbrana dela iz Hrenovih kornih knjig 3, MAMS 64, ur. Klemen Grabnar) in Iacobus Handl Gallus, Šest osemglasnih motetov / Six Eight-part Motets (MAMS 65, ur. Marko Motnik).

Raziskovalci v okviru programa redno objavljajo izsledke svojih raziskav v obliki znanstvenih razprav in jih predstavljajo na uglednih mednarodnih konferencah. Odmevnejše v tem programskem obdobju objavljene posamezne razprave so na več področjih in v okviru vseh programskih delovnih paketov pomembno razširile polje muzikološkega znanja, doprinesle pa so tudi k novim spoznanjem nekaterih sorodnih ved. Na podlagi nekaterih obsežnejših in neposredno s programom povezanih sta nastali še dve posebni tematski številki revije De musica disserenda: Priseljeni glasbeniki na Slovenskem v dolgem 19. stoletju / Foreign Musicians in the Slovene Lands during the Long Nineteenth Century (XVIII/1–2, 2022) in Kontrafakture posvetne glasbe v cerkvenih arhivih Slovenske Štajerske / Secular Music Contrafacta in the Church Archives of Slovenian Styria (XIX/1, 2023). Posamezne nove raziskave, ki so ukvarjale s koralno dediščino kartuzijanov, kartuzijank, dominikank, frančiškanov in pomembnejših verskih središč, so pomembno prispevale k poznavanju liturgičnega enoglasja in njegovih tradicij na Slovenskem od srednjega veka do konca 18. stoletja. Nova spoznanja so bila dosežena na področju renesančne sakralne liturgične glasbe ter na področju repertoarja in ustvarjalcev operne glasbe v 18. in 19. stoletju. Prav tako so bile objavljene raziskave o glasbenicah in glasbenikih ter različnih instrumentalnih žanrih 19. stoletja. Slednje raziskave, ki so opozorile na do sedaj pogosto prezrte glasbenice in njihove kariere, so bile tudi osnova uspešne mednarodne konference Preseganje tradicionalnih vlog: Glasbenice na poti v umetniško svobodo / Transcending Traditional Roles: Female Musicians on the Path to Artistic Freedom, ki je bila organizirana v okviru programa. S stalno rastočo in za širšo javnost odprto podatkovno bazo MUSIQUM, ki vključuje podatke, relevantne predvsem za raziskave glasbe 19. stoletja, se raziskovalni program razvija tudi v smeri digitalne humanistike.

Člani raziskovalnega programa si prizadevamo, da bi raziskovalne rezultate (z objavami v časopisih, pedagoškimi gradivi, koncertnimi listi ipd.) približali kar najširšemu krogu posameznikov, in redno prirejamo tudi izobraževalne delavnice za poklicne in ljubiteljske glasbenike, študente muzikologije in glasbe ter širšo zainteresirano javnost. Takšna je bila npr. v soorganizaciji s Festivalom Radovljica in projektom COST EarlyMuse soorganizirana mednarodna delavnica z vključevanjem občinstva Od zapisa do odra / From Scribe to Stage.

V okviru raziskovalnega programa soorganiziramo tudi cikel vrhunskih koncertov stare glasbe Harmonia concertans: Stara glasba na Novem trgu, s katerim želimo z zvokom in obkoncertnimi dejavnostmi približati javnosti to, kar raziskujemo v okviru raziskovalnega programa, ter opozoriti na povezave bogate glasbene dediščine tega prostora z drugimi evropskimi kulturnimi okolji. V zadnjih sezonah je bilo kar nekaj koncertov posvečenih glasbi iz programskih raziskav, tako npr. koncerti z liturgično glasbo radeljskih dominikank, opernimi arijami iz zbirk grofov Attems ali baročnimi vokalnoinstrumentalnimi deli iz zbirke novomeških frančiškanov. S pripravo glasbe in muzikološkim svetovanjem za koncerte z deli iz Hrenovih kornih knjig in baročnega cantus fractus repertoarja koprskih frančiškanov smo intenzivno sodelovali tudi z drugimi organizatorji, kot sta Festival Radovljica in Imago Sloveniae.

Znanstveni in strokovni dosežki programske skupine so razvidni v Zbrani bibliografiji.