Raziskave glasbene preteklosti na Slovenskem

Raziskovalni program P6-0004 je nadaljevanje edine dolgoročne in kontinuirane raziskovalne sheme v slovenski muzikologiji, ki v okviru vseh glasbenozgodovinskih obdobij pokriva temeljne raziskave tem, po eni strani povezanih z nacionalno glasbeno dediščino, po drugi pa vpetih v širši evropski okvir. Člani programske skupine P6-0004 se vseskozi posvečajo dolgoročnim nalogam, kot so uredniška dela v okviru znanstvenokritičnih glasbenih izdaj (Monumenta artis musicae Sloveniae), revije De musica disserenda in serije Slovenska glasbena dediščina (predvsem njene nove e-podserije Viri za zgodovino glasbe na Slovenskem). Implementirani in razviti bosta dve novi digitalni platformi: relacijska podatkovna zbirka o glasbenikih (osnovana v spletnem raziskovalnem »okolju« Nodegoat) in digitalna platforma za glasbene edicije (digitalne glasbene izdaje po smernicah MEI in TEI). Programska skupina se bo v prijavljenem naslednjem obdobju financiranja posvetila trem specifičnim nalogam. Prva, ki ima tudi prioriteto, je obravnava do sedaj zapostavljenih vsebin ali vrzeli v vedenju, ki potrebujejo osnovne raziskave in zahtevajo nujno znanstveno obravnavo. Druga naloga predstavlja ponovne raziskave področij, ki jih je zaradi pojava novih virov in informacij potrebno posodobiti ali revidirati. Tretja pa je implementacija novih tehnologij digitalne humanistike v raziskovalne dejavnosti. Izbrane vsebine, ki jih bodo raziskovali posamezni člani skupine, so širše organizirane v šest delovnih paketov (DP). DP1 - Glasba in locus: odkrivanje zbirk in krajev: delo se bo osredotočilo na izbrane zbirke iz Nadškofijskega arhiva Maribor, opatijske cerkve v Celju in župnijske cerkve na Ptuju. Začele se bodo do sedaj zapostavljene raziskave glasbene preteklosti na multikulturnih in večjezikovnih mejnih območjih Trsta in Gorice. DP2 - Nova znanja in zapolnjevanje vrzeli v zgodovini cerkvene glasbe: v središču raziskav bodo slovenska cerkvena glasba 19. stoletja in vloga žensk v njej, uporaba korala po srednjem veku in glasba cerkvenih bratovščin. DP3 - Vloga glasbe v monastičnih redovih: raziskave bodo v veliki meri osredotočene na glasbeno življenje ženskih redov, predvsem dominikank in kartuzijank. DP4 - Migracije glasbenikov, glasbenega repertoarja in glasbene misli: revidirani bodo aspekti življenja in dela J. Handla-Gallusa in D. Lagkhnerja, na novo ali ponovno ovrednoteni bodo izbrani Tartinijevi teoretski spisi, raziskano pa bo tudi življenje malo znanega skladatelja J. R. Suppana. DP5 - Slovenske dežele in fenomen opere: poseben poudarek bo veljal 19. stoletju in pregledu fenomena opera na Slovenskem. DP6 - Instrumentalni žanri v 19. stoletju: potekale bodo raziskave virov o delovanju Filharmonične družbe v Ljubljani, razvoju zvrsti in vlogi priseljenih glasbenikov, predvsem violinistov.

Predlagane pobude v okviru programa P6-0004 so del širšega mednarodnega znanstvenega raziskovanja (srednje) evropske glasbene zgodovine. Vendar imajo hkrati tudi kulturno razsežnost, saj se z glasbo ukvarjajo kot bistvenim delom slovenske kulturne zgodovine. Prav vse predvidene raziskave bodo na določeni način vezane na slovenski prostor in njegovo kulturno zgodovino – njihova predstavitev ne bo pojasnjevala le glasbenih okoliščin, pač pa tudi kulturne razmere. Poudariti je treba, da je zbirka Monumenta artis musicae Sloveniae zaradi svojega vpliva v širši skupnosti močno prisotna v slovenskem kulturnem prostoru, delno tudi širše. Številni glasbeniki (zbori, ansambli, solisti) izvajajo glasbo, objavljeno v zbirki, glasbo, ki sicer ne bi bila na voljo: te izdaje ne predstavljajo samo varstva in učinkovitega ohranjanja slovenske in evropske kulturne dediščine temveč tudi na otipljiv način prispevajo k živi, sodobni kulturi.

V tem duhu si bo v okviru predlaganega programa prav tako prizadevalo vplivati na širši kulturni razvoj s promocijo muzikološkega dela in njegovih rezultatov širši publiki. Program bo tako ponudil aplikacije, dostopne širokemu krogu javnosti: (1) objave različnih strokovnih besedil, namenjenih populariziranju; (2) javni koncerti izbranega repertoarja v okviru cikla koncertov Harmonia concertans – Glasba na Novem trgu, ki bo pospremljen tudi z drugimi dogodki za popularizacijo, kot npr. predkoncertni pogovori; (3) glasbene delavnice za populariziranje izvajanja izbranih glasbenih žanrov.