ORCID iD: https://orcid.org/0000-0001-8579-9306
- doktor znanosti
- glavni in odgovorni urednik revije De musica disserenda
- vodja nacionalne delovne skupine RISM (Répertoire international des sources musicales) za Slovenijo
- član uredniškega odbora zbirke Slovenska glasbena dediščina
- član uredniškega odbora zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae (glavna serija in Supplementa)
- član slovenske delovne skupine mednarodnega projekta RILM (Répertoire international de littérature musicale)
- član programskega odbora cikla koncertov stare glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu
+386(0)14706219
klemen.grabnar@zrc-sazu.si
Področje raziskav: liturgičnoglasbeni repertoar na Slovenskem v dolgem 16. stoletju, liturgično enoglasje, glasbeno izobraževanje do ok. 1600, glasba in katoliška obnova, migracije glasbenega repertoarja, glasbeni rokopisi, večzborje, glasbeno privzemanje.
Kritične izdaje virov:
- Izbrana dela iz Hrenovih kornih knjig / Selected Works from the Hren Choirbooks. Zv. 2, Lambert de Sayve, Missa Exaudi Deus & Magnificat secundi toni. Monumenta artis musicae Sloveniae 63. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. https://mi.zrc-sazu.si/sl/publikacije/izbrana-dela-iz-hrenovih-kornih-knjig-2-0#v.
- Izbrana dela iz Hrenovih kornih knjig / Selected Works from the Hren Choirbooks. Zv. 1, Annibale Perini, Missa Benedicte omnia opera Domini & Pietro Antonio Bianco, Missa Percussit Saul mille. Monumenta artis musicae Sloveniae 62. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017. https://mi.zrc-sazu.si/sl/publikacije/izbrana-dela-iz-hrenovih-kornih-knjig#v.
5 najpomembnejših člankov ali poglavij v zadnjih 5 letih (2015–2020):
- »Traces of Counter-Reformation music in the Slovenian lands«. Arti musices 49, št. 2 (2018): 303–317. https://dx.doi.org/10.21857/ygjwrcjkey.
- »Pietro Antonio Bianco’s Missa Percussit Saul mille: A Precursor of the Habsburg Imperial musica politica of the Seventeenth Century«. De musica disserenda 13 (2017): 119–132. https://doi.org/10.3986/dmd13.1-2.05.
- »So gornjegrajski rokopisni zvezki nastali na Kranjskem?« Muzikološki zbornik 53, št. 1 (2017): 55–79. https://doi.org/10.4312/mz.53.1.55-79.
- »The ‘Litaniarum liber’ (SI-Lnr, Ms 344): Transmission of Musical Litanies from Graz to the Duchy of Carniola«. In Music Migration in the Early Modern Age: Centres and Peripheries; People, Works, Styles, Paths of Dissemination and Influence, uredili Jolanta Guzy-Pasiak in Aneta Markuszewska, 183–197. Varšava: Liber Pro Arte, 2016. http://www.ispan.pl/music-migration.pdf-17283.
- »From Graz to Ljubljana? Towards Discovery of the Origin of the Hren Choirbooks«. De musica disserenda 11, št. 1–2 (2015): 211–227. https://doi.org/10.3986/dmd11.1-2.13.
5 najpomembnejših zgodnejših razprav:
- »Odnos med posvetnim in sakralnim v drugi polovici 16. stoletja na primeru maš Nasce la pena mia Bartolomea Spontoneja in Costanza Antegnatija«. Muzikološki zbornik 50, št. 2 (2014): 181–198. https://doi.org/10.4312/mz.50.2.181-198.
- »Pričevanja o glasbi v šolskih ustanovah«. V: Jurij Snoj, Zgodovina glasbe na Slovenskem, zv. 1, Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja, 409–426. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. https://books.google.si/books?printsec=frontcover&id=3ECh-2Y7ysUC#v=onepage&q&f=false.
- »Missa Je ne menge point de porc: nekaj misli ob Lassovi uporabi Sermisyjeve šansone«. De musica disserenda 8, št. 2 (2012): 109–122. https://doi.org/10.3986/dmd08.2.06.
- »Glasbeno izobraževanje v ljubljanskih šolah v drugi polovici 16. in na začetku 17. stoletja«. De musica disserenda 7, št. 2 (2011): 63–73. https://doi.org/10.3986/dmd07.2.05.
- »Skupne fraze v traktih osmega modusa: poskus razlage tvorjenja gregorijanskih melodij«. De musica disserenda 5, št. 2 (2009): 25–44. https://doi.org/10.3986/dmd05.2.02.
Glasbene migracije v zgodnjem novem veku: na sotočju evropskega vzhoda, zahoda in juga ( 01. september 2013 - 31. avgust 2016)
Glasbenoestetsko ozadje ljubljanskega koncertnega življenja v 19. stoletju: od 1794 do 1872 ( temeljni_raziskovalni • 01. maj 2009 - 30. april 2012)
Raziskave slovenske glasbene preteklosti ( research programme • 01. januar 2015 - 31. december 2021)
Digitalna demonstracija cerkvene glasbe dolgega 16. stoletja, povezane s Kranjsko ( temeljni_raziskovalni • 01. september 2020 - 31. avgust 2023)
Klemen Grabnar je leta 2009 diplomiral na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Še istega leta se je zaposlil na Inštitutu, sprva kot strokovni sodelavec, nato kot mladi raziskovalec. Konec leta 2015 je doktoriral s temo Parodične maše v Hrenovih kornih knjigah. Od leta 2016 je znanstveni sodelavec. Ukvarja se predvsem z liturgično glasbo v Notranji Avstriji iz časa nadvojvod Karla II. in Ferdinanda II, zanimajo pa ga tudi druga glasbenozgodovinska obdobja in raziskovalna področja (gl. Področje raziskav, zgoraj), vključno z digitalno humanistiko (zlasti glasbeno kodiranje).
Napravil je več študijskih obiskov (Villa I Tatti, Harvard University, Firence, Italija; Bayerische Staatsbibliothek, München, Nemčija; Österreichische Nationalbibliothek, Dunaj, Avstrija; in Universitätsbibliothek Graz, Avstrija) in svoja dognanja redno predstavlja na mednarodnih muzikoloških srečanjih. Od leta 2019 je mentor mladi raziskovalki.
Klemen je član Slovenskega muzikološkega društva (od 2017 član izvršilnega odbora), Mednarodnega muzikološkega društva in Ameriškega muzikološkega društva.