MUSIQUM

MUSIQUM – Digitalna panorama glasbene dediščine na Slovenskem je relacijska podatkovna zbirka, zasnovana kot inovativna raziskovalna platforma za poglobljeno preučevanje glasbenega življenja na Slovenskem v 19. in zgodnjem 20. stoletju. Omogoča kompleksno povezovanje biografskih podatkov, arhivskih virov, koncertnih sporedov, časopisnih poročil in korespondence ter jih prepleta v vizualno in pripovedno bogato predstavitev kulturnega utripa tistega časa.

Zbirka ponuja sistematičen vpogled v glasbene tokove v Ljubljani, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Trstu ter razkriva vlogo ključnih glasbenih ustanov pri oblikovanju javnega glasbenega prostora. S pomočjo historičnih zemljevidov in analize glasbenega trga omogoča celostno razumevanje kulturnega okolja, v katerem so glasbeniki ustvarjali, nastopali in se povezovali.

MUSIQUM presega okvire običajne podatkovne zbirke – je večplastna digitalna platforma, namenjena raziskovanju, odkrivanju in interpretaciji glasbenih pojavov v njihovem širšem zgodovinskem, družbenem in političnem kontekstu. Namenjena je tako raziskovalcem kot tudi ljubiteljem zgodovine in glasbe, ki želijo preteklost spoznavati skozi zgodbe posameznikov, ustanov in kulturnih okolij, ki so jo soustvarjali. 

Zbirko je zasnovala in jo vodi dr. Maruša Zupančič.

Obdobje: 1790–1860

Vodja sekcije: dr. Maruša Zupančič
Člani sekcije: dr. Marko Motnik, Jana Erjavec, Sara Zupančič, Monika Marušič, Tonja Čakš

V prvem raziskovalnem sklopu je v ospredju razvoj zgodnjih oblik organiziranega glasbenega življenja v Ljubljani in okoliških mestih. Posebna pozornost je namenjena koncertni dejavnosti Filharmonične družbe (1794–1860), ki je predstavljala osrednjo koncertno institucijo v mestu, ter glasbeno-gledališkemu dogajanju v Stanovskem gledališču (1801–1837) in gledališču Teatro di società v Gorici (1809–1850), ki sta pomembno prispevala k oblikovanju glasbenega okusa občinstva.

V okviru sekcije poteka tudi rekonstrukcija glasbenih prizorišč in dogodkov s pomočjo historičnih kart, kar omogoča nastanek digitalne glasbene topografije Ljubljane, povezane z viri o koncertnih sporedih, izvajalcih in občinstvu. Raziskava se dotika tudi glasbenega trga – od trgovanja z notnim gradivom do zasebnega glasbenega poučevanja – ter ohranjene glasbene korespondence, ki razkriva mreže sodelovanja med glasbeniki, skladatelji, pokrovitelji in kulturnimi ustanovami. Ta vsebinska sekcija ponuja celovit pogled na oblikovanje glasbenega prostora Ljubljane znotraj širšega srednjeevropskega konteksta.

Obdobje: 1861–1918

Vodja sekcije: dr. Maruša Zupančič
Člani sekcije: Tonja Čakš, Sara Zupančič, dr. Nejc Sukljan

Drugo obdobje zajema čas razcveta in institucionalizacije glasbenega življenja na Slovenskem. Zbirka sledi razvoju koncertne dejavnosti v več mestih ter osvetljuje delovanje osrednjih glasbenih ustanov, ki so odločilno prispevale k oblikovanju kulturne krajine. Med njimi izstopajo Filharmonična družba v Ljubljani (1861–1919), Narodna čitalnica (1867–1891), Cillier Musikverein (1879–1914), Pettauer Musikverein (1878–1920), Marburger Philharmonischer Verein (1882–1913), pa tudi ustanove Glasbene matice v Ljubljani, Novem mestu in Trstu ter Narodni dom v Trstu.

Poleg rekonstruiranih koncertov zbirka vključuje biografske profile glasbenikov, ki so v tem času delovali na Slovenskem, ter popis del izbranih skladateljev, katerih opus pomembno dopolnjuje podobo glasbene ustvarjalnosti v regiji. S tem omogoča poglobljeno razumevanje umetniške produkcije, institucionalnih okvirov in kulturnih povezav, ki so oblikovali glasbeni prostor v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja.

Obdobje: 1918–1939

Vodja sekcije: doc. dr. Katarina Bogunović Hočevar
Člani sekcije: dr. Maruša Zupančič, Tonja Čakš, Sara Zupančič

To obdobje zaznamuje prehod iz habsburškega v jugoslovanski kontekst, ki je s seboj prinesel nove izzive in preoblikovanja na področju glasbenega življenja. Sekcija sledi razvoju glasbenih institucij, repertoarjev in praks v luči novih političnih in družbenih razmer.

MUSIQUM je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.