Skip to main content

O inštitutu

Razkrivamo ter z besedo in zvokom oživljamo staro glasbo. Ozaveščamo najširšo javnost o dragoceni glasbeni preteklosti in vedno z novimi pogledi stremimo k uveljavljanju humanistične misli danes in jutri.

Muzikološki inštitut ZRC SAZU (zasnovan leta 1972 in ustanovljen leta 1980) je edina samostojna raziskovalna skupina s področja muzikologije v Sloveniji, specializirana predvsem za preučevanje starejše glasbene dediščine geografskega prostora današnje Republike Slovenije. Temeljno delo raziskovalcev Muzikološkega inštituta že od ustanovitve predstavlja sistematično popisovanje glasbenih virov iz slovenskih arhivov in knjižnic, ter znanstveno raziskovanje glasbeno-zgodovinskih obdobij, fenomenov in najpomembnejših glasbenih del, ki predstavljajo del nacionalne kulturne dediščine – tako dela slovenskih skladateljev kot tudi tistih, ki so ustvarjali za potrebe glasbenega življenja pri nas.


Dejavnosti

  • raziskave glasbene dediščine geografskega prostora današnje Republike Slovenije od srednjega veka do 20. stoletja (od ustanovitve)
  • organiziranje mednarodnih znanstvenih srečanj, priprava spremljevalnih in samostojnih izobraževalnih razstav in koncertov (od ustanovitve)
  • sodelovanje v dolgoročnih mednarodnih muzikoloških projektih Répertoire international des sources musicales in Répertoire international de littérature musicale (od 1983 oz. 1984)
  • izobraževanje mladih raziskovalcev na področju zgodovine starejše glasbene umetnosti (od 1992)
  • vsebinska soorganizacija koncertnega cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu (od 2011)
  • delovanje na področju digitalne humanistike (od 2018)

Publicistika

  • priprava znanstvenokritičnih izdaj glasbenih del domačih in na Slovenskem delujočih avtorjev starejših obdobij (zbirka Monumenta artis musicæ Sloveniæ, od 1983)
  • izdaja mednarodne znanstvene revije De musica disserenda (od 2005)
  • izdajanje monografij v spletni zbirki Slovenska glasbena dediščina (od 2012)
  • druge priložnostne izdaje monografij, zbornikov, notnih izdaj, zgoščenk ipd.

Zgodovina

Muzikološki inštitut je bil zasnovan na pobudo nestorja slovenske muzikologije, akademika prof. dr. Dragotina Cvetka, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, formalno pa je bil ustanovljen leta 1980. Do izoblikovanja Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU leta 1981 je Muzikološki inštitut deloval kot eden od inštitutov SAZU. Zamišljen je bil kot ustanova, ki naj bi se v sklopu koncepta nacionalnih znanstvenih ved specializirano ukvarjala s preučevanjem zgodovine glasbe na Slovenskem.

V osemdesetih letih je imel inštitut štiri redno nastavljene raziskovalce, v devetdesetih letih se je število rednih sodelavcev povečalo. V letu 2024 dela na inštitutu 8 raziskovalcev in dve strokovni sodelavki. 

V prvih desetletjih je bilo temeljno raziskovalno delo inštituta, ki je formalno potekalo znotraj akademijskega znanstvenoraziskovalnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, popisovanje in znanstvenokritično objavljanje pomembnih virov za zgodovino glasbe na Slovenskem ter njihovo znanstveno proučevanje. 

Akademik Cvetko se je zavedal nujnosti raziskovalnega sodelovanja s tujino, zato je že ob ustanovitvi inštituta zasnoval načrt, po katerem naj bi inštitut vsako tretje leto priredil mednarodni simpozij. Prvi inštitutski simpozij je bil oktobra 1982, ob priložnosti domnevne dvestote obletnice nastanka glasbeno-dramatskega dela Belin Jakoba Zupana, in je bil posvečen slovenski operi. 

Muzikološki inštitut od leta 1983 izdaja zbirko dvojezičnih znanstvenokritičnih izdaj spomenikov slovenske glasbe, Monumenta artis musicae Sloveniæ (vsebuje ključna dela slovenskih avtorjev ter dela, ki so ohranjena v slovenskih hraniščih ali predstavljajo del glasbene dediščine širšega slovenskega kulturnega prostora). Od leta 2005 publicira tudi mednarodno muzikološko znanstveno revijo De musica disserenda. V letu 2012 je ustanovil spletno zbirko Slovenska glasbena dediščina, v kateri so objavljena 4 dela. 

Vsa leta od ustanovitve nastaja tudi nacionalni register starejše glasbene dediščine na Slovenskem oz. iz slovenskih hranišč. Zbirka je deloma klasična (listkovni katalog), narašča pa del, ki je popisan v elektronski podatkovni zbirki Glasbeni rokopisi 1600–1850 (Serija A II) v okviru enega največjih mednarodnih dolgoročnih muzikoloških projektov Répertoire international des sources musicales, s sedežem v Frankfurtu na Majni v Nemčiji. Od leta 1991 je inštitut vključen tudi v drugi dolgoročni projekt pod okriljem Mednarodnega muzikološkega društva – Répertoire international de littérature musicale (mednarodni popis muzikološke literature) s sedežem v New Yorku v Združenih državah Amerike. Sedeža obeh področnih skupin za Slovenijo sta na Muzikološkem inštitutu.

Od leta 2018 se Muzikološki inštitut vse bolj vključuje tudi na področje digitalne humanistike, predvsem z uporabo relacijskih podatkovnih zbirk ter analizo in vizualizacijo večjih zbirk podatkov.