Skip to main content

ISKANJE: ZBIRKE

Organizacijska enota: Muzikološki inštitut
Tip vsebine: Zbirke
Pokaži filtre Skrij filtre Počisti filtre
Št. elementov na stran:
10
50
Zbirka
MUSIQUM | Digitalna panorama glasbene dediščine na Slovenskem

MUSIQUM – Digitalna panorama glasbene dediščine na Slovenskem je relacijska podatkovna zbirka, zasnovana kot inovativna raziskovalna platforma za poglobljeno preučevanje glasbenega življenja na Slovenskem v 19. in zgodnjem 20. stoletju. Omogoča kompleksno povezovanje biografskih podatkov, arhivskih virov, koncertnih sporedov, časopisnih poročil in korespondence ter jih prepleta v vizualno in pripovedno bogato predstavitev kulturnega utripa tistega časa.Zbirka ponuja sistematičen vpogled v glasbene tokove v Ljubljani, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Trstu ter razkriva vlogo ključnih glasbenih ustanov pri oblikovanju javnega glasbenega prostora. S pomočjo historičnih zemljevidov in analize glasbenega trga omogoča celostno razumevanje kulturnega okolja, v katerem so glasbeniki ustvarjali, nastopali in se povezovali.MUSIQUM presega okvire običajne podatkovne zbirke – je večplastna digitalna platforma, namenjena raziskovanju, odkrivanju in interpretaciji glasbenih pojavov v njihovem širšem zgodovinskem, družbenem in političnem kontekstu. Namenjena je tako raziskovalcem kot tudi ljubiteljem zgodovine in glasbe, ki želijo preteklost spoznavati skozi zgodbe posameznikov, ustanov in kulturnih okolij, ki so jo soustvarjali. Zbirko je zasnovala in jo vodi dr. Maruša Zupančič.Člani: doc. dr. Marko Motnik, doc. dr. Katarina Bogunović, Tonja Čakš, Monika Marušič, Sara Zupančič, dr. Nejc Sukljan, Jana Erjavec. Oblikovanje: dr. Maruša Zupančič.

Avtor: Dr. Maruša Zupančič
Obdobje nastajanja: od 2022
Skrbnik: Dr. Maruša Zupančič
Zbirka
Register starejše glasbene dediščine na Slovenskem

V Sloveniji se je do danes ohranilo več kot 6000 starejših glasbenih del v rokopisnih prepisih ali avtografih. Ti skupaj s številnimi preživelimi glasbenimi tiski do 18. stoletja predstavljajo fond starejše glasbene dediščine v Republiki Sloveniji. Izvirniki, rokopisi oz. tiski se hranijo v skupaj triintridesetih arhivih in knjižnicah po vsej Sloveniji. Leta 1993 se je Muzikološki inštitut priključil popisu glasbenih rokopisov iz obdobja med 1600 in 1850 v seriji A/II mednarodnega dokumentacijsko-muzikološka projekta RISM (Répertoire international des sources musicales), ki ima sedež v Frankfurtu na Majni. Tedaj je bil ustanovljen področni odbor RISM za Republiko Slovenijo oziroma njegova področna skupina za popis rokopisov, ki ima sedež na Muzikološkem inštitutu. Tako polagoma nastaja elektronski register celotne starejše glasbene dediščine na Slovenskem, ki je obenem vključen v mednarodno zbirko sorodnih podatkov. Rezultati registra slovenskega gradiva so skupaj z rezultati registriranih glasbenih del drugih sodelujočih držav prosto dostopni v spletnem katalogu RISM: http://opac.rism.info. Delo za RISM je nesistemsko financirano in poteka v okviru možnosti kot del infrastrukturne dejavnosti Muzikološkega inštituta, kot podpora delu na raziskovalnih projektih in programu, ter z občasno podporo državnih in mestnih financerjev.

Obdobje nastajanja: od 1993
Skrbnik: Répertoire international des sources musicales (RISM), Področna skupina za Slovenijo
Zbirka
Glasbena terminologija do ok. 1980

Korpus več kot 25.000 kartotečnih listkov vsebuje opredelitve glasbenih pojmov in primere ustreznih terminoloških zvez, kot so se rabile v stroki od leta 1920 do ok. 1980. Delo je opravila komisija v sestavi dr. Dragotin Cvetko (†), dr. Zmaga Kumer (†), dr. Jože Sivec (†) in dr. Ivan Klemenčič. Komisija je delovala od 1976 do 1983, ko je izšel edini delni tiskani rezultat, to je Glasbeni terminološki slovar: Glasbila in izvajalci; Poskusni snopič (Ljubljana: SAZU, 1983). Za interno uporabo je na Muzikološkem inštitutu na voljo zbirka v fizični obliki in tudi v digitalizirani obliki. V načrtu je spletna objava digitaliziranega gradiva.

Avtorji: dr. Dragotin Cvetko, dr. Zmaga Kumer, dr. Jože Sivec, dr. Ivan Klemenčič
Obdobje nastajanja: od 1970
Skrbnik: Dr. Metoda Kokole
Zbirka
Glasbeni rokopisi in tiski do 1800

Zbirka v obliki listkovnega kataloga podaja opise rokopisov in tiskov do leta 1800, ki so se ohranili na Slovenskem. V njem so zbrani podatki o starejših muzikalijah iz različnih slovenskih nahajališč (Ljubljana, Novo mesto, Celje, Ptuj) in obsega okoli 1300 enot oz. ok. 1600 listkov, ki so opremljeni tudi z incipiti.

Obdobje nastajanja: od 1980
Skrbnik: Tonja Čakš
Zbirka
Srednjeveški glasbeni rokopisi na Slovenskem

Zbirka je namenjena sistematičnemu popisu vseh srednjeveških zapisih glasbe na Slovenskem. Taka nudi podatke o v celoti ohranjenih glasbenih kodeksih, o posameznih marginalnih glasbenih zapisih v sicer neglasbenih kodeksih, zlasti pa o številnih eno- ali nekajlistnih fragmentih uničenih glasbenih rokopisov. Zbirka, ki je začela nastajati leta 1981 in obstoji v obliki listkovne kartoteke in kataloga, se še zmeraj dopolnjuje. Trenutno obsega nekaj več kot 329 vpisov.

Avtor: Dr. Jurij Snoj
Obdobje nastajanja: od 1981
Skrbnik: Dr. Jurij Snoj
Zbirka
Kranjski antifonal I (NŠAL, 18)

Kranjski antifonal I je digitalna podatkovna baza, ki podaja osnovne podatke o vsebinskih enotah prvega dela Kranjskega antifonala (NŠAL, Rkp 18), glasbenega rokopisa, ki je bil leta 1491 kopiran za cerkev sv. Kancijana v Kranju. Za vsako od ok. 2700 enot rokopisa navaja besedilni začetek, zvrst, funkcijo in modalno pripadnost. Baza je nastala leta 1999 in vključena je v širšo podatkovno bazo tovrstnih rokopisov z imenom Cantus Database (skrbnika Debra Lacoste in Jan Koláček).

Avtor:
Obdobje nastajanja: od 1998
Skrbnik: Cantus
Zbirka
Kranjski antifonal II (NŠAL, 19)

Kranjski antifonal II je digitalna podatkovna baza, ki podaja osnovne podatke o vsebinskih enotah drugega dela Kranjskega antifonala (NŠAL, Rkp 19); ta je bil kopiran okoli leta 1492 za župnijsko cerkev v Kranju. Baza je zasnovana tako, kot Kranjski antifonal I, in vključuje osnovne podatke o ok. 2500 vsebinskih enotah rokopisa. Nastala je leta 1999 in vključena je v širšo podatkovno bazo o tovrstnih rokopisih Cantus Database (skrbnika Debra Lacoste in Jan Koláček).

Avtor: Dr. Jurij Snoj
Obdobje nastajanja: od 1999
Skrbnik: Cantus
Zbirka
Bistrski gradual (NUK, Ms 22)

Bistrski gradual je digitalna podatkovna baza, ki vsebuje osnovne podatke o vseh vsebinskih enotah glasbenega kodeksa NUK, Ms 22; ta izhaja iz 13. stol. in je bil domnevno v rabi kartuzijanskega samostana v Bistri. Za vsako od okoli 1300 enot rokopisa navaja besedilni začetek, zvrst, funkcijo ter mesto v rokopisu. Podatkovna baza, ki je trenutno v nastajanju, bo vključena v širšo podatkovno zbirko Gradualia (skrbnik Gábor Kiss).

Avtor: Dr. Jurij Snoj
Obdobje nastajanja: od 1999
Skrbnik: Gradualia