Osnovni podatki
Sodelavci:
, ,
prof. dr. Matjaž Barbo
,
asis. dr. Nejc Sukljan
 
Trajanje:
1. julij 2019–30. junij 2022
Šifra:
J6-1809
Opis

Posamezne glasbene zvrsti so se kakor vsaka živa glasba razvijale, spreminjale in preobražale v času. Nekatere med njimi, tudi če so obstajale v istem času, so bile strogo ločene, druge so bile povezane bolj, kakor bi domnevali po njihovi funkciji in obliki. Nekatere nezdružljive tradicije in njihove zvrsti so se v teku časa srečale zaradi skupne funkcije oz. vloge, v kateri so se znašle, čeprav so bile po izvoru različne. Med takšne tradicije v času od tridentinskega koncila do konca 18. stoletja na Slovenskem npr. sodita iz gregorijanske tradicije izhajajoči koral in glasba iz povsem posvetnih zvrsti, kakršna je bila operna glasba, ki je bila po izvoru veliko sodobnejša. Sploh v 18. stoletju, če že ne prej, sta se v določenih okoljih oba žanra srečevala v liturgiji, z istimi besedili in liturgično funkcijo, pri čemer gre pri koralu pogosto za nadaljevanje ali različne glasbene predelave starejše tradicije, pri posvetni glasbi pa na prvem mestu za besedilne in na drugem za glasbene predelave. Obe vrsti glasbe so poslušalci verjetno poznali od prej, a iz različnih okolij: eno iz liturgičnega in drugo iz povsem posvetnega; ena zvrst je veljala za najbolj sakralno, druga za najbolj profano, ena je imela patino tradicije, druga vznemirljivost novosti. Kako je ta raznolika glasba obstajala in soobstajala ter se izvajala pod skupnim okriljem liturgije?

Projekt bo tako opazoval izvajalsko prakso dveh različnih glasbenih tradicij, ki ju srečujemo v »liturgičnih oblačilih« oz. predelavah v času med tridentinskim koncilom in koncem 18. stoletja na Slovenskem. Glavna tradicija raziskave bo posrednjeveški koral, za katerega imamo več virov in ki ga bomo opazovali skozi celotno obdobje, kot tradicijo z izpeljanimi predelavami. Kot primerjalno (skoraj kontrastno) nasprotje tej najbolj cerkveni tradiciji bo sopostavljena tradicija predelav (skoraj najbolj) posvetne glasbe, predvsem opernih skladb, za liturgično uporabo. Projekt bo tako poskušal ugotoviti, kakšen oz. kaj je bil koralni repertoar z ozemlja današnje Slovenije v obravnavanem času; kje, kako in v kakšnem kontekstu je bil zapisan; ter kje, kako, v kakšnem kontekstu in kdo ga je izvajal. Vse to bo poskušal umes v povezavo z drugimi žanri, med katerimi bo kot kontrast in obenem del istega konteksta izpostavljena za liturgični kontekst še neznana predelana posvetna glasba. V obeh zvrsteh glasbe na Slovenskem bo projekt obenem iskal evropske vzporednice, ki se v zadnjih letih v vse večji meri razkrivajo na vseh področjih glasbene zgodovine.

V raziskavi bodo analizirani, kategorizirani in inventarizirani primarni viri obeh repertoarjev, ki so bili v rabi v slovenskem prostoru ter so se ohranili v slovenskih ali tujih hraniščih. Na podlagi rezultatov analiz in iz njih sledečih primerjav bomo ugotavljali razlike in podobnosti med repertoarjema, nato pa bodo primerjave razširjene na primerljive vire v evropskem (predvsem srednjeevropskem) okviru, kar bo raziskavi omogočilo širok kontekst. Eksplicitno nas zanima vloga obeh tradicij v liturgiji, njuna izvajalska praksa in predvidena slogovna raznolikost, implicitno pa bodo ob tem izpostavljena tudi vprašanja odnosa do sakralnega ali posvetnega v glasbi nekega časa, razmerja predelave do izvirnika in odnosa med besedilom in glasbo v izvirniku in predelavi.

Faze projekta

Prva faza (1. julij 2019–30. junij 2020)
    uvodno srečanje projektne skupine in postavitev spletne strani
-    zbiranje in študij sekundarnih virov in literature
-    terensko delo s primarnimi viri v arhivih in knjižnicah v Sloveniji in tujini
-    izpopolnjevanje metodologije in modelov za odkrivanje in raziskovanje obravnavanega repertoarja
-    analiza in razvrščanje virov

Druga faza (1. julij 2020–30. junij 2021)
-    nadaljnja analiza zbranih virov ter nadaljnje študije konteksta in povezav
-    nadaljnje širjenje v tujino z obiski arhivov, ki hranijo primerljive vire oz. repertoarje
-    RISM katalogiziranje pomembnejših virov in zbirk
-    primerjave med različnimi preučevanimi repertoarji iz istih liturgičnih kontekstov oz. ustanov znotraj Slovenije
-    primerjave slovenskih virov z viri iz tujine
-    priprava in predstavitev delnih raziskovalnih rezultatov v različnih oblikah, namenjenih strokovni javnosti: priprava in organizacija mednarodne konference ali okrogle mize, referati na konferencah, članki v revijah in monografijah
-    popularizacija raziskovalnih rezultatov s predstavitvijo za širšo javnost (koncert)

Tretja faza (1. julij 2021–30. junij 2022)
-    zaključek analitičnih in primerjalno-sintetičnih analiz
-    priprava zaključnih sintez v obliki javno predstavljenih rezultatov (članki in referati), ki bodo raziskane fenomene predstavili v luči evropskih povezav in širšega konteksta
-    priprava izbranega materiala iz virov za katalog oz. podatkovno bazo
-    objava rezultatov projektne skupine v posebni tematski številki revije De musica disserenda
-    popularizacija rezultatov z eksperimentalno glasbeno delavnico, koncertom in predavanji z recitali, kar bo vse namenjeno najširšemu občinstvu
-    zaključek projekta

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Muzikologija H320 

Ključne besede

preobrazba repertoarja • glasbene predelave in kontrafakture • sakralna glasba • potridentinski koral • operne arije