Glasbenoestetsko ozadje ljubljanskega koncertnega življenja v 19. stoletju: od 1794 do 1872

Leta 1794 je bila v Ljubljani ustanovljena Filharmonična družba, katere glavni namen je bil organiziranje koncertov sočasne glasbe. Sporedi koncertov so znani vse od leta 1811 dalje in do ustanovitve Glasbene matice (1872), druge enako pomembne glasbene institucije na Slovenskem, je družba priredila več sto koncertnih večerov. O delovanju družbe in o koncertih je s kritiškimi zapisi in raznovrstnimi noticami poročalo dnevno časopisje (Laibacher Zeitung, Illyrisches Blatt). Delovanje ljubljanske Filharmonične družbe je z glasbenozgodovinopisnega stališča dobro poznano, (Kuret, Filharmonična družba), manj pa so raziskana glasbenoestetska ozadja prizadevanja ljubljanskih filharmonikov. 19. stol. je bil čas, ko se je v nemško govorečem kulturnem prostoru pojavila razločna, iz sočasnih filozofskih tokov izvirajoča misel o glasbi. E. T. A. Hoffman, R. Schumann, E. Hanslick idr. so s svojim esejističnim in kritiškim pisanjem ustvarili filozofsko utemeljeno refleksijo o glasbi, ki se je po eni strani oblikovala na osnovi sočasnega glasbenega življenja, po drugi pa ga odločujoče sooblikovala. Nedvomno je bilo glasbeno dogajanje v Ljubljani del širših umetnostnih tokov in tako se postavlja vprašanje, katera estetska ozadja so bodisi implicitno ali eksplicitno vodila ljubljansko koncertno življenje v času do ustanovitve Glasbene matice. V študijskem, delovnem smislu pomeni to interpretiranje sporedov Filharmonične družbe z vidika glasbenoestetskih tokov časa, prav tako pa tudi branje ljubljanske glasbene kritike na ozadju miselnih in estetskih tokov 19. stol. – Pričakovati je, da bo interpretiranje glasbenega dogajanja v Ljubljani na ozadju filozofskih in glasbenoestetskih tokov časa značilno osvetlilo kulturno vzdušje slovenske prestolnice v času pred razločno uveljavitvijo slovenske nacionalne glasbene kulture.