Cerkveni glasbeni fondi slovenskih obalnih mest

Velika vrednost in pomen v Kopru, Izoli in Piranu ohranjene starejše glasbene dediščine – predvsem duhovne, ki jo danes hranijo predvsem cerkvene ustanove slovenskih obalnih mest, sta bila ugotovljena že ob zaključku sredi leta 2004 preteklega aplikativnega projekta "Glasbeni viri 16. do 18. stoletja s posebnim ozirom na slovenske primorske arhive" (L6-3122). Bogato gradivo, ki je bilo evidentirano in generalno ovrednoteno ter je zaradi znanih zgodovinskih okoliščin v glavnem duhovne narave, je sedaj treba natančno popisati v splošni register starejše slovenske glasbene dediščine. Nova metodologija beleženja, ki jo podpira izdelan sistem, osnovan na najsodobnejših informacijskih tehnologijah, omogoča natančnejše primerjave različnih glasbenih parametrov z vzajemnimi podatki vseh v registru že vpisanih glasbenih del. S primerjavo glasbenih incipitov (kodirani melodični začetki), ki se avtomatično povežejo s svetovno podatkovno zbirko, je velikokrat mogoče identificirati tudi sicer nenavedenega avtorja. Register bo dopolnjen tudi s še neevidentiranimi rokopisnimi in tiskanimi skladbami, ki so bile najdene šele pred kratkim. Slovenski register se avtomatsko vključuje v svetovne elektronske kataloge starejših glasbenih virov RISM (=Répertoire International des Sources Musicales) v serijah A/I, A/II in B/IV, kar prijavljenemu projektu zagotavlja mednarodno razpoznavnost in odmevnost. Sočasno z omenjeno splošno nalogo prijavljenega projekta sodelujoči člani projektne skupine, ki so vodilni slovenski strokovnjaki za ožja strokovna raziskovalna področja, načrtujejo tudi specifične repertoarne in analitično-primerjalne raziskave: študijo o najzgodnejših pergamentnih glasbenih kodeksih (14.–16. stoletje); repertoarne analize in umestitvene študije avtorskih tiskanih zbirk iz 17. stoletja, ki so se ohranile v Kopru in v Piranu; raziskave skladb in glasbenih aktivnosti nekaterih najpomembnejših skladateljev, katerih dela so ohranjena v arhivih slovenskih obalnih mest, na primer dela Giovannija Antonia Rigattija (ok. 1613–1648) in koprskega mojstra Antonia Tarsie (1643–1722), kot tudi nekaterih drugih avtorjev, katerih glasbeno delo se slogovno navezuje na ustvarjalno delo Tarsie: Giovannija Legrenzija, Giovannija Battista Bassanija idr.