Izbrane publikacije (2018–2023):

• “Discubuit Iesus: Škof Tomaž Hren, Gornji Grad in slovenski koral.” V: Utrinki iz slovenske in evropske glasbene zgodovine: Razprave ob jubileju Jurija Snoja, ur. Nejc Sukljan in Katarina Šter, 153–194. Muzikološki zbornik 59, št. 1–2 (2023), DOI: 10.4312/mz.59.1-2.153-194. https://journals.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik/article/view/17180
• “Koralna glasba na Slovenskem v času Jurija Slatkonje.” V: Jurij Slatkonja (1456–1522): Od Kranjske do Dunaja, ur. M. Kokole in L. Žnidaršič Golec, 123 – 142. Ljubljana: Slovenska matica, Založba ZRC, 2023.
• “A Chant Treatise in Service of Two Monastic Traditions of the Modern Era: The Case of the Musices Choralis Medulla.” Muzikološki zbornik 56, št. 2 (2020): 153–181. DOI: 10.4321/mz.56.2.153-181.
• CThe ‘Prague Group’ of Music Manuscripts from the Charterhouses Žiče (Seitz) and Jurklošter (Geirach).” V: Sammeln, Kopieren, Verbreiten: Zur Buchkultur der Kartäuser gestern und heute, Analecta cartusiana 337, ur. S. Excoffon in C. Zermatten, 491–510. Kartause Ittingen in Saint-Etienne: 2018.
• “Kdo je Begunka pri zibeli: Nekaj misli ob Lajovčevem samospevu.” [“Who is the Refugee by the Cradle: Some thoughts on Lajovic’s song.”] Muzikološki zbornik 54, št. 1 (2018): 31–48. DOI: 10.4321/mz.54.1.31-48 http://bit.ly/2IfeGb9

Izbrane starejše publikacije:

• “Mary Magdalene, the Apostola of the Easter Morning: Changes in the Late Medieval Carthusian Office of St Mary Magdalene.” Muzikološki zbornik 53, št. 1 (2017): 9–53. DOI: 10.4321/mz.53.1.9-53 http://bit.ly/2Ti8o0z
• “Resacralization of the sacred: Carthusian liturgical plainchant and (re)biblicization of its texts.” Muzikološki zbornik 50, št. 2 (2014): 157–180. http://bit.ly/3cqVB3E
• Srednjeveški koral v kartuziji Žiče: Pogled skozi oči najstarejšega samostanskega antifonarja. Elektronska izdaja. Slovenska glasbena dediščina, 3. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:skkz/VIEW
• “Koralni rokopisi slovenskih kartuzij.” V: Zgodovina glasbe na Slovenskem 1: Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja, Jurij Snoj, 137–217. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012.
• “Between uniformity and diversity: Medieval antiphoners of the Charterhouse Žiče in the University Library of Graz.” V: Kartäusisches Denken und daraus resultierende Netzwerke vom Mittelalter bis zur Neuzeit, Analecta cartusiana, 276/5, ur. James Hogg, 111–144. Salzburg: Institut für Anglistik und Amerikanistik der Universität Salzburg, 2012.

Katarina Šter je znanstvena sodelavka Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, kjer se posveča srednjeveškim glasbenim tradicijam monastičnih redov in koralnemu petju v različnih obdobjih glasbene zgodovine. Njeno posebno zanimanje velja tudi razmerju med besedami in glasbo v starejši vokalni glasbi. Na konferencah v Sloveniji in tujini je predstavila vrsto prispevkov ter v mednarodnih muzikoloških in drugih publikacijah objavila več razprav o srednjeveških glasbenih rokopisih in slovenskem samospevu, njena monografija o najstarejšem žičkem antifonarju pa je prejela nagrado ARRS Odlični v znanosti za leto 2013. Od leta 2020 je tudi docentka na Podiplomski šoli ZRC SAZU, kjer vodi predmet Beseda – Glasba – Ritual.

Katarina Šter je po študiju muzikologije in primerjalne književnosti z literarno teorijo na Univerzi v Ljubljani ter na Univerzi v Regensburgu diplomirala s temama iz koralnih uglasbitev v Bachovih kantatah ter iz Schillerjevih Pisem o estetskih vzgoji človeka. Kot mlada raziskovalka na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU se je pod mentorstvom dr. Jurija Snoja študijsko preselila iz 18. stoletja v čas srednjeveškega liturgičnega enoglasja, v gregorijanskem koralu pa se je izpopolnjevala tudi pri prof. Karlu Franzu Praßlu na Umetniški univerzi v Gradcu (Kunstuniversität Graz). Leta 2010 je doktorirala s tezo o poznosrednjeveški monastični recepciji liturgičnega enoglasja na primeru antifonarjev kartuzije Žiče ter za doktorsko delo prejela Srebrni znak ZRC SAZU za leto 2012.

V okviru raziskovanja primerjav med kartuzijansko in drugimi liturgičnimi tradicijami je v akademskem letu 2014/2015 s podporo Štipendije za odličnost Švicarske zvezne vlade izvedla specializirano raziskavo na Scholi Cantorum v Baslu (Švica), kjer je s štipendijo za mednarodne raziskovalne obiske Švicarske nacionalne znanstvene fundacije (SNF) v sodelovanju z dr. Agnese Pavanello in Kelly Landerkin ponovno gostovala v letu 2016. Leta 2016 je uspešno zaključila podoktorski projekt ARRS Obrazi in preobrazbe monastičnih glasbenih tradicij: Kartuzijanski koral v luči primerjav z izbranimi liturgičnoglasbenimi tradicijami (ARRS Z6-5562) in v letu 2019 začela z vodenjem projekta Stare tradicije v novih oblačilih: Glasbene in besedilne predelave v izvajalski praksi liturgične glasbe (ARRS J6-1809). Aktivna je tudi kot članica različnih uredniških odborov ter znanstvenih in strokovnih društev.

Katarina Šter deluje tudi kot pevka starejše vokalne glasbe. Iz petja in izvajalske prakse srednjeveške in renesančne glasbe je magistrirala v razredu Kathleen Dineen na Scholi cantorum v Baslu, kjer so bili med njenimi učitelji tudi Kelly Landerkin, Dominique Vellard, Katarina Livljanić, Marc Lewon in Baptiste Romain. Vodila je več vokalnih zasedb, med drugimi vokalno skupino insula memoriae, ki se posveča izvajanju gregorijanskega korala in renesančne glasbe, obenem pa je članica mednarodne glasbene zasedbe The Obsidian Collective. Ob koncertni dejavnosti vodi delavnice gregorijanskega korala in srednjeveške glasbe za poklicne in ljubiteljske glasbenike.