Obrazi in preobrazbe monastičnih glasbenih tradicij v srednjeveški Evropi: kartuzijanski koral v luči primerjav z izbranimi liturgičnoglasbenimi tradicijami
Sodelavci
doc. dr. Katarina Šter-
ID oznaka
Z6-5562
-
Trajanje projekta
1. avgust 2013–31. avgust 2016 -
Vodja projekta
dr. Katarina Šter
-
Finančni vir
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Podoktorski projekt »Obrazi in preobrazbe monastičnih tradicij v srednjeveški Evropi: kartuzijanski koral v luči primerjav z izbranimi liturgičnoglasbenimi tradicijami« je skušal opredeliti značilnosti kartuzijanske glasbene tradicije v primerjavi z nekaterimi tradicijami, ki so bile s kartuzijansko povezane na takšen ali drugačen način. To sta tradiciji, iz katerih je kartuzijanski koral v času svojega nastanka skoraj gotovo zajemal: benediktinska in akvitanska tradicija. Na drugem mestu je tu tradicija, ki je zrasla v podobnih razmerah in s podobnimi cilji kakor kartuzijanska: cistercijanska. Glavno vprašanje projekta je bilo, kako se je kartuzijanska tradicija – takšna, kakršna je bila v času stabilno izoblikovane liturgije predvsem med 13. in 15. stoletjem – na podlagi ostalih tradicij in v primerjavi z njimi (iz)oblikovala in nadalje preobrazila v nekaj novega oz. posebnega.
Bistvene značilnosti kartuzijanske tradicije smo odkrivali predvsem s primerjalno analizo rokopisnih antifonarjev omenjenih tradicij. Iz vsake sta bila v primerjavo zajeta najmanj po dva vira, iz teh pa responzoriji, ki so tradicijam (vsaj deloma) skupni. Analiza izbranih responzorijev je potekala v več fazah oz. na več ravneh: besedilni in glasbeni, pa tudi notacijski. Iz ugotovitev, katera besedila in melodije so kartuzijani sprejemali in katerih ne ter kako so sprejeto gradivo preoblikovali za uporabo v lastnem redu, je bilo mogoče ugotavljati, kako so ti redovniki dojemali ne samo izvorna besedila in melodije, temveč tudi, kaj so jim pomenile nove celote. Značilnosti, po katerih se kartuzijanska glasbena tradicija zavestno in odločilno razlikuje od sorodnih tradicij, so nam odkrile bolje razumeti, kaj kartuzijanski koral sploh je.
Pomen in novost projekta sta bila v tem, da je bila v izhodišče in središče raziskave postavljena tradicija malo raziskanega kartuzijanskega korala, med glavnimi viri raziskave pa so bili do sedaj relativno slabo znani srednjeveški antifonarji iz nekdanje kartuzije Žiče, ene najpomembnejših kartuzij nekdanjega nemškega prostora z bogato zgodovino. Projekt je tako pomenil priložnost, da se glasbeno rokopisno dediščino slovenskega prostora vsaj do neke mere postavi na mesto, ki ji gre v okviru srednjeveških glasbenih spomenikov Slovenije in širše Evrope.
Projekt je potekal v dveh fazah, ki med seboj nista bili strogo časovno in vsebinsko ločeni. Prva (približno eno leto) predstavlja zbiralni in študijski del. Namenjen je bil zbiranju virov in literature, obisku knjižnic in arhivov ter študiju sekundarne literature. Drugi del raziskave (približno eno leto) je bil analitični del: v njem so bili izbrani spevi virov različnih tradicij razvrščeni, analizirani in primerjani na več ravneh, obenem pa je bil namenjen pripravi rezultatov.
V primerjavo omenjenih tradicij so bili vključeni antifonarji iz raznih knjižnic. Raziskava se je usmerila na izbrane velike responzorije in antifone, ki so v različnih tradicijah isti ali imajo isti izvor, a se vendarle nekoliko razlikujejo. Na podlagi izbranih spevov so bile izvedene analize in primerjave besedila in glasbe ter paleografskih aspektov in notacije. Katera besedila so kartuzijani iz drugih tradicij sploh izbrali in zakaj? Katera so preoblikovali? Ali se je glasba kartuzijanskega korala spreminjala zaradi spreminjanja besedil? In če se je, kako? Kako kot nove celote učinkujejo skupaj spremenjena besedila in glasba?
Raziskovalna hipoteza, da je spreminjanje besedil pri kartuzijanih vplivalo na spreminjanje melodij njihovih spevov, je bila potrjena. Obenem so študije primerov pokazale načine, kako je tovrstno spreminjanje potekalo. Potrjena je bila domneva, da iskanje in določanje postopkov spreminjanja besedil in melodij preko primerjav z drugimi tradicijami omogoča boljši vpogled v kartuzijanski koral in njegovo tradicijo. Besedilna in glasbena avtoriteta – Sveto pismo in melodična tradicija gregorijanskega korala z značilnim načinom oblikovanja – sta se izkazala kot dva od najpomembnejših elementov – če že ne najpomembnejša elementa – kartuzijanske liturgične glasbe.
Najpomembnejši znanstveni in družbeno-ekonomski rezultati projekta
Šter, Katarina. »Resakralizacija sakralnega: bibliciranje liturgičnih besedil spevov kartuzijanske liturgije in kartuzijanski koral / Resacralization of the Sacred: Carthusian Liturgical Plainchant and (Re)biblicization of its Texts.« Muzikološki zbornik / Musicological Annual 50/2 (2014): 157–180. [Članek v angleškem jeziku.] [COBISS.SI-ID 56521058]
Šter, Katarina. »Marija Magdalena, apostola velikonočnega jutra: Spremembe v poznosrednjeveškem kartuzijanskem oficiju Marije Magdalene / Mary Magdalene, the Apostola of the Easter Morning: Changes in the Late Medieval Carthusian Office of St Mary Magdalene.« Muzikološki zbornik / Musicological Annual 53/1 (2017): 9–53. [Članek v angleškem jeziku.] https://revije.ff.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik/article/view/7405, doi: 10.4312/mz.53.1.9-53. [COBISS.SI-ID 41834541]
Šter, Katarina. »Glasba kot dejavnik povezovanja v redovnih provincah in redovnih hišah – srednjeveški kartuzijani in njihov koral / Musik als Verbindungsfaktor in den Ordensprovinzen und in den Ordenshäusern – Mittelalterliche Kartäuser und ihr Choral.« Referat na mednarodni konferenci Houses and Provinces of the Monastic Orders as Factors of Connections and Intersections in Geographical Places. Dunaj, 2013. [Referat v nemškem jeziku.] [COBISS.SI-ID 36386093]
Šter, Katarina. »V iskanju 'avtentičnosti': Preoblikovanje koralnih melodij in bibliciranje besedil spevov v kartuzijanski tradiciji / In Search of 'Authenticity': Reshaping Plainchant Melodies and Biblicization of the Chant Texts in the Carthusian Tradition.« Referat na mednarodni konferenci Medieval and Renaissance Music Conference. Bruselj, 2015. [Referat v angleškem jeziku.] [COBISS.SI-ID 38985261]
Šter, Katarina. »Antifonarji Dam: Glasbeni rokopisi iz Gosnaya v kartuziji Pleterje / Antiphoners of the 'Dames': Gosnay Musical Manuscripts from the Charterhouse Pleterje.« Referat na mednarodni konferenci Cantus Planus Study Group of the International Musicological Society. Dublin, 2016. [Referat v angleškem jeziku.] [COBISS.SI-ID 40228653]