Osnovni podatki
Sodelavci:
 
Trajanje:
1. avgust 2013–31. avgust 2016
Šifra:
Z6-5562
Opis

Podoktorski projekt »Obrazi in preobrazbe monastičnih tradicij v srednjeveški Evropi: kartuzijanski koral v luči primerjav z izbranimi liturgičnoglasbenimi tradicijami« je skušal opredeliti značilnosti kartuzijanske glasbene tradicije v primerjavi z nekaterimi tradicijami, ki so bile s kartuzijansko povezane na takšen ali drugačen način. To sta tradiciji, iz katerih je kartuzijanski koral v času svojega nastanka skoraj gotovo zajemal: benediktinska in akvitanska tradicija. Na drugem mestu je tu tradicija, ki je zrasla v podobnih razmerah in s podobnimi cilji kakor kartuzijanska: cistercijanska. Glavno vprašanje projekta je bilo, kako se je kartuzijanska tradicija – takšna, kakršna je bila v času stabilno izoblikovane liturgije predvsem med 13. in 15. stoletjem – na podlagi ostalih tradicij in v primerjavi z njimi (iz)oblikovala in nadalje preobrazila v nekaj novega oz. posebnega.

Bistvene značilnosti kartuzijanske tradicije smo odkrivali predvsem s primerjalno analizo rokopisnih antifonarjev omenjenih tradicij. Iz vsake sta bila v primerjavo zajeta najmanj po dva vira, iz teh pa responzoriji, ki so tradicijam (vsaj deloma) skupni. Analiza izbranih responzorijev je potekala v več fazah oz. na več ravneh: besedilni in glasbeni, pa tudi notacijski. Iz ugotovitev, katera besedila in melodije so kartuzijani sprejemali in katerih ne ter kako so sprejeto gradivo preoblikovali za uporabo v lastnem redu, je bilo mogoče ugotavljati, kako so ti redovniki dojemali ne samo izvorna besedila in melodije, temveč tudi, kaj so jim pomenile nove celote. Značilnosti, po katerih se kartuzijanska glasbena tradicija zavestno in odločilno razlikuje od sorodnih tradicij, so nam odkrile bolje razumeti, kaj kartuzijanski koral sploh je.
Pomen in novost projekta sta bila v tem, da je bila v izhodišče in središče raziskave postavljena tradicija malo raziskanega kartuzijanskega korala, med glavnimi viri raziskave pa so bili do sedaj relativno slabo znani srednjeveški antifonarji iz nekdanje kartuzije Žiče, ene najpomembnejših kartuzij nekdanjega nemškega prostora z bogato zgodovino. Projekt je tako pomenil priložnost, da se glasbeno rokopisno dediščino slovenskega prostora vsaj do neke mere postavi na mesto, ki ji gre v okviru srednjeveških glasbenih spomenikov Slovenije in širše Evrope.

Potek projekta
Projekt je potekal v dveh fazah, ki med seboj nista bili strogo časovno in vsebinsko ločeni. Prva (približno eno leto) predstavlja zbiralni in študijski del. Namenjen je bil zbiranju virov in literature, obisku knjižnic in arhivov ter študiju sekundarne literature. Drugi del raziskave (približno eno leto) je bil analitični del: v njem so bili izbrani spevi virov različnih tradicij razvrščeni, analizirani in primerjani na več ravneh, obenem pa je bil namenjen pripravi rezultatov.

V primerjavo omenjenih tradicij so bili vključeni antifonarji iz raznih knjižnic. Raziskava se je usmerila na izbrane velike responzorije in antifone, ki so v različnih tradicijah isti ali imajo isti izvor, a se vendarle nekoliko razlikujejo. Na podlagi izbranih spevov so bile izvedene analize in primerjave besedila in glasbe ter paleografskih aspektov in notacije. Katera besedila so kartuzijani iz drugih tradicij sploh izbrali in zakaj? Katera so preoblikovali? Ali se je glasba kartuzijanskega korala spreminjala zaradi spreminjanja besedil? In če se je, kako? Kako kot nove celote učinkujejo skupaj spremenjena besedila in glasba?

Raziskovalna hipoteza, da je spreminjanje besedil pri kartuzijanih vplivalo na spreminjanje melodij njihovih spevov, je bila potrjena. Obenem so študije primerov pokazale načine, kako je tovrstno spreminjanje potekalo. Potrjena je bila domneva, da iskanje in določanje postopkov spreminjanja besedil in melodij preko primerjav z drugimi tradicijami omogoča boljši vpogled v kartuzijanski koral in njegovo tradicijo. Besedilna in glasbena avtoriteta – Sveto pismo in melodična tradicija gregorijanskega korala z značilnim načinom oblikovanja – sta se izkazala kot dva od najpomembnejših elementov – če že ne najpomembnejša elementa – kartuzijanske liturgične glasbe.

Vodja projekta

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS

Raziskovalna področja

Muzikologija H320 

Ključne besede

monastične koralne tradicije • kartuzijanska liturgija • kartuzija Žiče