Knjiga vsebuje petnajst izbranih poglavij največjega slovenskega strokovnjaka za zgodovino operne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na Slovenskem, Jožeta Sivca. Razprave nas kronološko vodijo po naši glasbeni preteklosti in v razumljivem in prijetnem jeziku razložijo, kaj so na primer naši predniki poslušali, nad čim so se navduševali, kaj kritizirali … Nekaj poglavij je namenjenih recepciji opernih del nekaterih najbolj znanih skladateljev, kot so bili Mozart, Rossini, Bellini, Donizetti, Verdi in Wagner. Novejši slovenski operni ustvarjalnosti pa sta namenjeni zaključni poglavji monografije. Glavnemu besedilu je dodano bogato slikovno gradivo, ki ga vizualno in vsebinsko dopolnjuje.

Opera je kot družbeni fenomen in večplastna glasbeno-gledališka zvrst v novejši slovenski strokovni in znanstveni literaturi dovolj pogosto obravnavana in raznim profilom raziskovalcev mikavna tema. Kljub temu pa temeljne glasbenozgodovinske razprave in analize, ki jih je opravil zaslužni univerzitetni profesor muzikologije dr. Jože Sivec, doslej še niso niti presežene niti preživete. Profesor Sivec, dolgoletni predavatelj na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je s poglobljeno raziskavo primarnih virov postavil temelje za vsa nadaljnja raziskovanja na področju zgodovine opere na Slovenskem. Ker so nekatera avtorjeva dela zaradi razpršenosti po različnih zbornikih in periodičnih publikacijah širši javnosti težje dostopna, sta urednika dr. Metoda Kokole in Klemen Grabnar, sodelavca Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ob avtorjevi osemdesetletnici v knjigi zbrala nekaj njegovih morebiti manj znanih razprav.

Monografija obsega petnajst izbranih poglavij, ki so urejena bolj ali manj kronološko od pojava italijanske opere v drugi polovici 18. stoletja do slovenske operne ustvarjalnosti v 20. stoletju. Avtor v njih obravnava delovanje glasbenega gledališča v Ljubljani v določenih obdobjih (Italijanska opera v Ljubljani v obdobju klasicizma, Opera na sporedih nemških gledaliških družb v Ljubljani v obdobju klasicizma, Sezona 1826/27 v Stanovskem gledališču v Ljubljani, Vzpon in propad nemške opere v ljubljanskem Stanovskem gledališču v obdobju tridesetih in štiridesetih let devetnajstega stoletja, Nemška opera v Ljubljani od leta 1861 do 1875), recepcijo opernih del določenega repertoarja (Velika opera na glasbeni sceni v Ljubljani) in del nekaterih najbolj znanih skladateljev (Uprizoritve Mozartovih oper v Ljubljani do leta 1861, Rossinijeve opere na odru Stanovskega gledališča v Ljubljani, Začetki uprizarjanja Bellinijevih oper v Ljubljani, Donizettijeve opere v Stanovskem gledališču v Ljubljani, Začetki uprizarjanja Verdijevih oper v Ljubljani, Wagner na slovenski glasbeni sceni). V zadnjih poglavjih pa se posebej dotakne še slovenske operne ustvarjalnosti (Slovenska romantična opera v luči nacionalnega in evropskega razvoja, Gerbičevi operi, Slovenska moderna in najnovejša operna ustvarjalnost).

Besedila Jožeta Sivca so podana v karseda neokrnjeni obliki. Ker pa so nastala v različnem času in bila objavljena v različnih publikacijah, so bili potrebni tudi nekateri redakcijski posegi v besedila. Poenoteno je bilo pisanje naslovov glasbeno-gledaliških del, tujejezičnih izrazov, krajev, priimkov ipd. Nekoliko več posegov je bilo potrebnih v opombah. Dodanih je bilo tudi nekaj uredniških opomb, zlasti pa je bilo preverjeno in posodobljeno navajanje virov (postavitev gradiva v arhivih se je medtem namreč spremenila). Poenoteno je bilo tudi navajanje literature. Čeprav uporabljena literatura morebiti ne predstavlja najnovejših dognanj, je urednika zavoljo integritete besedil nista dopolnjevala. Da bi bila osrednja besedila čim manj obremenjena, so vse opombe k posameznim izbranim poglavjem zbrane v zadnjem delu knjige. Opombam sledijo še seznam virov in literature, kazalo imen in glasbeno-gledaliških del, seznama izvirnih objav in slikovnega gradiva ter čisto na koncu še avtorjeva bibliografija.

Monografija prinaša tehtna besedila s področja raziskovanja operne kulture na Slovenskem izpod peresa muzikologa, ki je omenjeni tematiki namenil posebno pozornost. Ob njegovih izvirnih in temeljnih monografskih delih predstavljajo poglavja, zbrana v knjigi Opera na ljubljanskih odrih od klasicizma do 20. stoletja, z dodanim bogatim slikovnim gradivom nedvomno pomembno dopolnilo, ki bo dobrodošlo tako ljubiteljskim obiskovalcem opernih hiš kot tudi raziskovalcem te kompleksne glasbeno-dramatske zvrsti.