V katalog so doslej vključeni viri iz naslednjih slovenskih nahajališč: arhiva Ljubljanske stolnice, arhiva Novomeškega kapitlja in knjižnice Frančiškanskega samostana v Novem mestu, Škofijskega arhiva v Kopru, Pokrajinskega arhiva Koper, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru, Župnijskega arhiva Piran in Minoritskega samostana v Piranu. V naslednjih letih je v načrtu izdelava delnih elektronskih registrov starejše glasbene dediščine, ki se hrani v Pokrajinskem arhivu Maribor, v Mariborski stolnici, v Nadškofijskem arhivu Maribor, v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani, v Knjižnici Ivana Potrča in v arhivu Župnijskega urada sv. Jurija, oboje na Ptuju, v Opatijski cerkvi v Celju itd. Rezultati registra slovenskega gradiva so, skupaj z rezultati registriranih glasbenih del drugih sodelujočih držav, so od junija 2010 prosto dostopni na spletni strani http://opac.rism.info.

Zgodovina projekta: Slovenska muzikologija se je v projekt RISM vključila v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko si je tedanji vodja Glasbene zbirke NUK začel dopisovati z vodjo projekta Françoisom Lesurejem. V okviru te prve pobude so nastali prvi seznami starejših tiskov in rokopisov za RISMovi seriji A/I in B/I–II. V šestdesetih letih se je delo nadaljevalo in nastali so prvi seznami teoretskih spisov (serija B/VI) in italijanskih opernih libretov. Leta 1967 je delo za RISM prevzel Ivan Klemenčič, ki je skupaj z Janezom Höflerjem izdal prvi tiskani katalog, ki vključuje izbor virov iz sedmih nahajališč. Do leta 1980 je bilo v obliki listkovnega kataloga popisanih okoli 1300 enot. S selitvijo dr. Klemenčiča iz NUK na Muzikološki inštitut se je sem preneslo tudi delo za RISM. Na Muzikološkem inštitutu so bili do devetdesetih let prejšnjega stoletja ti viri deloma popisani v obliki listkovnega kataloga (okoli 1500 enot). Od leta 1993, ko je bila ustanovljen tudi področni odbor RISM za Republiko Slovenijo oziroma njegova področna skupina za popis rokopisov s področja Republike Slovenije, sodelavci inštituta nadaljujejo s popisom omenjenega starejšega glasbenega gradiva, ki je podprt z najsodobnejšimi informacijskimi tehnologijami, ter zapise vsebinsko stalno dopolnjujejo. V letih 2005 in 2006 je projekt finančno podprlo tedanje Ministrstvo za kulturo RS, med leti 2003 in 2011 pa se je delo izvajalo v okviru aplikativnih in temeljnih projektov tedanjega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in pozneje Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.