Predstavnik češke glasbene družine František Josef Benedikt Dusík (1765–po 1817) je od leta 1790 nekaj časa deloval v Ljubljani. Služboval je na koru ljubljanske stolnice in bil med najbolj dejavnimi člani ljubljanske Filharmonične družbe. Njegova Simphonia Grande in G je partitura z vsemi značilnostmi te klasicistične glasbene vrste, ki kot skladba predstavlja pomembno informacijo o aktualnem stanju, poustvarjalnem standardu in rabi orkestralne glasbe v našem glasbenem okolju v drugi polovici 18. stoletja. Edini do zdaj znani rokopis skladbe hrani NUK v Ljubljani. Transkripcijo partiture je pripravil dr. Matjaž Barbo, ki je prispeval tudi spremno razpravo o skladatelju, revizijsko poročilo z uredniškimi opombami in potrebnim znanstvenim aparatom. Izdaja obsega 69 strani not, 16 strani besedil v slovenščini in angleščini in 3 faksimile.

je od leta 1790 nekaj časa deloval v Ljubljani. Služboval je na koru ljubljanske stolnice in bil med najbolj dejavnimi člani ljubljanske Filharmonične družbe. Kot vsestranski glasbenik je sodeloval na prireditvah družbe, na katerih so izvajali tudi njegova dela. Ljubljanski filharmoniki so ga imenovali za prvega častnega člana svoje družbe.

Njegova Simphonia Grande in G je partitura z vsemi značilnostmi te klasicistične glasbene vrste, ki predstavlja kot skladba pomembno informacijo o aktualnem stanju, poustvarjalnem standardu in rabi orkestralne glasbe v našem glasbenem okolju v drugi polovici 18. stoletja.

Transkripcijo partiture, ki jo kot edini do zdaj znani rokopis skladbe hrani Glasbena zbirka NUK v Ljubljani, je pripravil dr. Matjaž Barbo. Kot urednik zvezka je prispeval tudi spremno razpravo o skladatelju, revizijsko poročilo z uredniškimi opombami in potrebnim znanstvenim aparatom. Izdaja obsega 69 strani not, 16 strani besedil v slovenščini in angleščini in 3 faksimile.