»Dominus conservet episcopum nostrum Thomam«: Škof Hren in glasba protireformacije

Škof Tomaž Hren je bil velik ljubitelj glasbene umetnosti. To je med drugim razvidno iz njegovega zbiranja muzikalij, podeljevanja uglednejših duhovniških mest boljšim glasbenikom, štipendij glasbeno nadarjenim dijakom in študentom ter podpiranja delovanja glasbenih ansamblov v Gornjem Gradu in v ljubljanski stolnici. Poleg tega je vzdrževal prijateljske stike z glasbeniki nadvojvodske kapele v Gradcu in jih za pomembnejše slovesnosti v ljubljanski stolnici ali Gornjem Gradu tudi najemal. Na podlagi posrednih in neposrednih dokazov lahko v cerkveni glasbi na prelomu iz šestnajstega v sedemnajsto stoletje v ljubljanski škofiji prepoznamo tri repertoarne tipe: liturgično enoglasje, sodobno večglasno glasbo in cerkveno pesem v ljudskem jeziku. Največ ohranjenih glasbenih virov – tiskanih in rokopisnih muzikalij – priča o prisotnosti sodobne večglasne liturgične glasbe. Kot lahko opazujemo na podlagi vseh ohranjenih glasbenih virov, je škof Hren prispeval k utrjevanju katoliške identitete tudi s pomočjo glasbe.