Osnovni podatki
Sodelavci:
, , ,
prof. dr. Matjaž Barbo
,
doc. dr. Aleš Nagode
,
dr. Vesna Venišnik
,
doc. dr. Katarina Bogunović
 
Trajanje:
1. oktober 2018–30. september 2021
Link SICRIS:
Pritok glasbenikov na Slovensko v dolgem 19. stoletju - njihov vpliv in integracija
Šifra:
J6-9386
Opis

Ozemlje današnje Slovenije je bilo v preteklosti prehodno geografsko območje, ki je bilo odprto različnim kulturnim in glasbenim migracijam. V 17. in 18. stoletju so glasbene spodbude na Slovensko prihajale predvsem s sosednjih italijanskih dežel ter drugih močno italijaniziranih glasbenih središč Habsburške monarhije. Od sredine 18. stoletja so se na Slovensko začeli priseljevati usposobljeni cerkveni glasbeniki in instrumentalisti s slovensko negovorečih področij, predvsem s čeških dežel. Vse do razpada Avstro-Ogrske monarhije so priseljeni glasbeniki na Slovenskem ključno krojili razvoj glasbene kulture, njihovim močnim vplivom pa smo na različnih nivojih priča še danes. Tovrstni vplivi so bili še posebej izraženi na področju glasbenega šolstva, solističnega izvajanja, skladateljske dejavnosti in razvoja orkestralne igre. K nam so poleg znanja prinesli načine poučevanja, učne načrte in gradivo ter pomembna poznanstva s slavnimi glasbeniki. Vzgojili so prve slovenske glasbenike, izvajali novejši repertoar in poskrbeli za razvoj komorne glasbe na Slovenskem. Napisali in izvedli so številna dela za najrazličnejše zasedbe, izpod njihovih peres so nastali prvi učbeniki za violino, klavir, petje ter harmonijo. Poleg razvoja glasbenega šolstva, solističnega izvajanja ter skladateljske dejavnosti so ključno vplivali tudi na razvoj orkestrov na Slovenskem.

V projektu bodo prikazane razsežnosti priseljevanja glasbenikov na Slovensko, njihovi razlogi, ovrednoten bo njihov prispevek k razvoju glasbe na Slovenskem v dolgem 19. stoletju. Osrednji del projekta bo podatkovna zbirka priseljenih glasbenikov, ki so se med letoma 1794 in 1914 priselili na Slovensko. Na podlagi izsledkov podatkovne zbirke bodo izšle posamezne sintetične študije, skozi celoten projekt bodo vzporedno potekale še poglobljene specifične raziskave in izbrane študije. Podatkovna zbirka bo poleg analize in grafičnega prikaza rezultatov dala vpogled v delovanje posameznih priseljenih skladateljev na Slovenskem. Omogočila bo dostop do najpomembnejših biografskih podatkov in prikazala glasbenikovo koncertno ter skladateljsko dejavnost s številnimi povezavami do že digitaliziranih virov. V okviru projekta bo izdelana razstava, na dveh koncertih bodo izvedena nekatera glasbena dela, ki so jih priseljeni glasbeniki napisali na Slovenskem.

Zaradi različnih glasbenih tokov bodo raziskave po celotnem slovenskem prostoru dale celosten in zanimiv vpogled v razumevanje fenomena priseljevanj glasbenikov, ki so na Slovenskem skrojili glasbeno in kulturno podobo, ki smo ji priča še danes. Ker so glasbeni tokovi in vplivi na Slovensko prihajali iz najrazličnejših delov Evrope, bo takšna raziskava zanimiva tudi v širšem evropskem okviru. Razgrnjena bo mreža vplivov in migracij na zemljevidu Evrope, ki je na ta način v svojem kulturnem bistvu ostala povezana vse do današnjega časa. S tem bo raziskava sledila trenutnim ambicijam Evrope, ki si prizadeva za krepitev enotnosti na podlagi skupne kulturne dediščine. V ne tako daljni preteklosti so na evropskem umetniškem področju potekale intenzivne izmenjave, ki so bile začasno prekinjene zaradi nacionalnih prebujanj in drugih geopolitičnih evolucij.

Faze projekta

Prva faza (1.10.2018–31.12. 2019):

Načrtovanje in postavitev podatkovne zbirke, vnašanje podatkov v zbirko, sistematično zbiranje in razvrščanje podatkov iz primarnih virov ter zbiranje in študij preostalega gradiva

  • Organizacija dela po skupinah in posameznih področjih
  • Postavitev podatkovne zbirke
  • Vnašanje podatkov v podatkovno zbirko
  • Dopolnjevanje podatkov iz primarnih virov
  • Raziskave v okviru izbranih študij
  • Izbor glasbenih del, ki bodo izvedena na dveh koncertih

 

Druga faza (1.1.2020–30.08.2020):

Dopolnjevanje podatkovne zbirke, analiza podatkov in vizualizacija rezultatov

  • Vnašanje spletnih povezav do najpomembnejših (s podatkovno zbirko povezanih) digitaliziranih virov
  • Analiza podatkov
  • Raziskave na izbranih študijah
  • Vizualizacija rezultatov
  • Priprava razstave

 

Tretja faza (1.9.2020–30.9.2021):

Znanstvene objave in srečanja, strokovne objave in srečanja, objava podatkovne zbirke in rezultatov

  • Priprava tematske številke v znanstveni reviji De musica disserenda z objavami izbranih in sintetičnih študij projekta
  • Strokovno predavanje
  • Priprava strokovnega članka
  • Objava podatkovne zbirke in rezultatov raziskave

Vodilni partner

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Muzikologija H320 

Ključne besede

Glasba 19. in 20. stoletja na Slovenskem • glasbene migracije • priseljeni glasbeniki na Slovenskem