Opis zbirke: V Sloveniji se je do danes ohranilo več kot 6000 starejših glasbenih del v rokopisnih prepisih ali avtografih. Ti skupaj s številnimi preživelimi glasbenimi tiski do 18. stoletja predstavljajo fond starejše glasbene dediščine v Republiki Sloveniji. Izvirniki, rokopisi oz. tiski se hranijo v skupaj triintridesetih arhivih in knjižnicah po vsej Sloveniji. Leta 1993 se je Muzikološki inštitut priključil popisu glasbenih rokopisov iz obdobja med 1600 in 1850 v seriji A/II mednarodnega dokumentacijsko-muzikološka projekta RISM (Répertoire international des sources musicales), ki ima sedež v Frankfurtu na Majni. Tedaj je bil ustanovljen področni odbor RISM za Republiko Slovenijo oziroma njegova področna skupina za popis rokopisov, ki ima sedež na Muzikološkem inštitutu. Tako polagoma nastaja elektronski register celotne starejše glasbene dediščine na Slovenskem, ki je obenem vključen v mednarodno zbirko sorodnih podatkov. Rezultati registra slovenskega gradiva so skupaj z rezultati registriranih glasbenih del drugih sodelujočih držav prosto dostopni v spletnem katalogu RISM: http://opac.rism.info. Delo za RISM je nesistemsko financirano in poteka v okviru možnosti kot del infrastrukturne dejavnosti Muzikološkega inštituta, kot podpora delu na raziskovalnih projektih in programu, ter z občasno podporo državnih in mestnih financerjev.

Obdobje nastajanja: od 1993
Skrbnik: ,
Vsebina

V katalog so doslej vključeni viri iz naslednjih slovenskih nahajališč: arhiva Ljubljanske stolnice, arhiva Novomeškega kapitlja in knjižnice Frančiškanskega samostana v Novem mestu, Škofijskega arhiva v Kopru, Pokrajinskega arhiva Koper, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru, Župnijskega arhiva Piran in Minoritskega samostana v Piranu. V naslednjih letih je v načrtu izdelava delnih elektronskih registrov starejše glasbene dediščine, ki se hrani v Pokrajinskem arhivu Maribor, v Mariborski stolnici, v Nadškofijskem arhivu Maribor, v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani, v Knjižnici Ivana Potrča in v arhivu Župnijskega urada sv. Jurija, oboje na Ptuju, v Opatijski cerkvi v Celju itd. Rezultati registra slovenskega gradiva so, skupaj z rezultati registriranih glasbenih del drugih sodelujočih držav, so od junija 2010 prosto dostopni na spletni strani http://opac.rism.info.

Zgodovina projekta: Slovenska muzikologija se je v projekt RISM vključila v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko si je tedanji vodja Glasbene zbirke NUK začel dopisovati z vodjo projekta Françoisom Lesurejem. V okviru te prve pobude so nastali prvi seznami starejših tiskov in rokopisov za RISMovi seriji A/I in B/I–II. V šestdesetih letih se je delo nadaljevalo in nastali so prvi seznami teoretskih spisov (serija B/VI) in italijanskih opernih libretov. Leta 1967 je delo za RISM prevzel Ivan Klemenčič, ki je skupaj z Janezom Höflerjem izdal prvi tiskani katalog, ki vključuje izbor virov iz sedmih nahajališč. Do leta 1980 je bilo v obliki listkovnega kataloga popisanih okoli 1300 enot. S selitvijo dr. Klemenčiča iz NUK na Muzikološki inštitut se je sem preneslo tudi delo za RISM. Na Muzikološkem inštitutu so bili do devetdesetih let prejšnjega stoletja ti viri deloma popisani v obliki listkovnega kataloga (okoli 1500 enot). Od leta 1993, ko je bila ustanovljen tudi področni odbor RISM za Republiko Slovenijo oziroma njegova področna skupina za popis rokopisov s področja Republike Slovenije, sodelavci inštituta nadaljujejo s popisom omenjenega starejšega glasbenega gradiva, ki je podprt z najsodobnejšimi informacijskimi tehnologijami, ter zapise vsebinsko stalno dopolnjujejo. V letih 2005 in 2006 je projekt finančno podprlo tedanje Ministrstvo za kulturo RS, med leti 2003 in 2011 pa se je delo izvajalo v okviru aplikativnih in temeljnih projektov tedanjega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in pozneje Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Stroka

muzikologija