Osnovni podatki
Sodelavci:
, ,
dr. Matjaž Barbo
,
dr. Katarina Bogunović Hočevar
,
Peter Grum
,
dr. Darja Koter
,
dr. Špela Lah
,
dr. Aleš Nagode
,
dr. Svanibor Pettan
,
dr. Gregor Pompe
,
dr. Leon Stefanija
,
Larisa Vrhunc
,
dr. Jernej Weiss
 
Trajanje:
1. julij 2011–30. junij 2014
Šifra:
J6-4088
Opis

Slovenska glasbena identiteta temelji na vrsti dejavnikov, med katerimi so bili doslej podrobneje predmet proučevanja tako glasbeniki kot glasbene ustanove. Glasbena dela doslej niso bila deležna sistematične obravnave, čeprav od 19. stoletja naprej predstavljajo osrednjo tako glasbeno zgodovinopisno kategorijo kakor tudi eno temeljnih kulturnih vrednot (tudi na Slovenskem).
Zato bi v predlaganem projektu sistematično ovrednotili zapuščino slovenskih glasbenih del, ki tvorijo jedro glasbene identitete Slovenije v sodobni glasbeni praksi. Zamejitev na obdobje po prvi svetovni vojni je na določen način slaba, toda spričo velikega števila glasbenih stvaritev neizbežna. To seveda ne pomeni, da so po datumu nastanka starejša glasbena dela iz kulturne zgodovine Slovencev izključena iz raziskave: istitucionalna zgodovina slovenske glasbene kulture ima bogato predzgodovino, ki sega nazaj vsaj do leta 1848. Tudi ta bo zajeta v predlaganem projektu. Zajeta bo tudi zgodovina glasbenih del, ki sodi v duhovna zapuščino slovenske glasbe, in to kot del recepcije slovenskih glasbenih del, kar sodi med ključne prispevke predlaganega projekta.
Delo predvideva sistematično obravnavo vseh glasbenih del, ki jih zgodovina slovenske glasbe pozna in so ohranjena na katerem koli mediju, med katerimi so trije osrednji: partiture, avdio/video nosilci in arhivski viri.
V kratkem: vsako glasbeno delo, pomembno za slovensko sodobno glasbeno prakso, bo muzikološko obdelano in vključeno v elektronsko, uporabnikom prijazno bazo slovenskih glasbenih del v skladu z dodelanimi zahtevami RILMa. S projektom je tako mogoče sistematično poglobiti recepcijsko zgodovine slovenske glasbe s kritičnim pretresom vsakega člena njene zgodovine. To omogoča tudi široko mednarodno povezljivost s sorodnimi projekti o koncertnem življenju v večjih glasbenih kulturah, ki trenutno potekajo zlasti v Nemčiji in Angliji.

Vodja projekta

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS

Raziskovalna področja

Muzikologija H320